Velika noč
(vir Wikipedija http://sl.wikipedia.org/wiki/Velika_no%C4%8D)

je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani praznujejo vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Na veliki petek so Jezusa križali, tri dni kasneje, na veliko nedeljo, pa naj bi vstal od mrtvih.
Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, v soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Jedila imajo določeno simboliko, suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so njegove solze, hren predstavlja žeblje, potica pa krono.
Velika noč je premakljiv praznik, v odvisnosti od datuma velike noči so tudi datumi nekaterih drugih cerkveni praznikov in tudi pust. Določeno je, da se praznik obhaja prvo nedeljo po prvi spomladanski polni Luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. V pravoslavni cerkvi pa ga praznujejo kasneje zaradi uporabe zastaranega julijanskega koledarja.
Praznik sam ima korenine tudi ali predvsem v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. Pri nas prazniku rečejo tudi vuzem ali uskrs.
Zgodnje kristjane so krščevali v tednu pred veliko nočjo. Znamenje krsta, vstopa v novo življenje, je bilo jajce. Izmenjevanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.